Dunajska 191 | Ljubljana
Preko spodnjega spletnega obrazca nam lahko sporočite vaše vprašanje. Z veseljem vam bomo odgovorili.
Seznanite se z življenjem in delom slovitega arhitekta, ki je zaznamoval podobo Ljubljane. V Plečnikovi hiši sta na ogled ohranjen arhitektov dom z vso izvirno notranjo in zunanjo opremo ter stalna muzejska razstava.
Osrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi gotovo izstopa 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih Bab.
Narodna galerija je osrednja slovenska galerija za starejšo umetnost in hrani največjo zbirko likovnih del od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Na ogled so še stalna razstava del enega vodilnih evropskih modernističnih slikarjev 20. stoletja, Zorana Mušiča (1909–2005) ter občasne razstave.
Mestni muzej Ljubljana domuje v Turjaški palači, arhitekturnem spomeniku, ki hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora - od 4500 stare prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča.
Manjši trg je na tem mestu stal že v baroku, zelo temeljito so ga preuredili za kongres Svete alianse leta 1821, po katerem je dobil tudi ime.
Vodnjak treh kranjskih rek, ki stoji na robu Mestnega trga, znan tudi pod imenom Robbov vodnjak, je eden najbolj znanih spomenikov baročne Ljubljane. Med letoma 1743 in 1751 ga je izdelal beneški kipar in arhitekt Francesco Robba (1698-1757). Kipar iz Benetk je večino življenja preživel v Ljubljani in velja za najboljšega mojstra kamna v baročnem času v Ljubljani.
Prvotna cerkev, ki je stala na njenem mestu, prvič omenjena leta 1262, je bila triladijska romanska bazilika. Po požaru leta 1361 so jo gotsko preobokali. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so jo večkrat dozidavali in preurejali. Leta 1469 so jo verjetno požgali Turki. Leta 1701 so jo podrli in zgradili novo, baročno dvoransko cerkev v obliki latinskega križa s stranskimi kapelami.
Glavna ljubljanska tržnica ni zgolj nakupovalno središče, ampak je tradicionalno tudi kraj, kjer se Ljubljančani srečujejo in družijo.
Glavna tržnica obsega tržnico na prostem (na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu), pokrito tržnico med obema trgoma ter Plečnikove pokrite tržnice ob reki Ljubljanici.
Prešernov trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, a so križišče preobrazili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje.