Dunajska 191 | Ljubljana

Obiščite tudi:

Naziv vsebine

Priljubljeno gurmansko gostilno, ki se v pisnih virih prvič pojavi leta 1886, je ustanovila družina Vilfan. Sloves odlične tradicionalne slovenske kuhinje se je kmalu razširil po širšem področju.

več

Abctour

Začetki avtobusnih prevozov v naši družini segajo v leto 1953. Takrat je moj oče in vzornik začel prevažati potnike. Leta 1982 sem se mu pridružil tudi jaz, nekaj časa sva to delo opravljala v istem podjetju.

več

Plečnikova hiša

Seznanite se z življenjem in delom slovitega arhitekta, ki je zaznamoval podobo Ljubljane. V Plečnikovi hiši sta na ogled ohranjen arhitektov dom z vso izvirno notranjo in zunanjo opremo ter stalna muzejska razstava.

več

Narodni muzej Slovenije

Osrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi gotovo izstopa 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih Bab.

več

Stolnica (Cerkev sv. Nikolaja)

Prvotna cerkev, ki je stala na njenem mestu, prvič omenjena leta 1262, je bila triladijska romanska bazilika. Po požaru leta 1361 so jo gotsko preobokali. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so jo večkrat dozidavali in preurejali. Leta 1469 so jo verjetno požgali Turki. Leta 1701 so jo podrli in zgradili novo, baročno dvoransko cerkev v obliki latinskega križa s stranskimi kapelami.

Načrte za slednjo je narisal jezuitski arhitekt Andrea Pozzo, gradnja pa je trajala do leta 1706. Na oboku križišča je bila prvotno naslikana navidezna kupola, saj so pravo uspeli zgraditi šele leta 1841. Med baročnim okrasjem so poleg fresk Giulia Quaglia (1703–1706 in 1721–1723) pomembni kipi štirih emonskih škofov pod nosilci kupole, delo kiparja Angela Puttija (1712–1713), njegova upodobitev stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja (1715), ki je bil pobudnik gradnje nove stolnice, ter v prečni ladji levo oltarni angeli Francesca Robbe (iz let med 1745 in 1750) in bratov Paola in Giuseppa Groppellija (1711) na desni strani.

Številne umetnine v stolnici so nastale kasneje. Zanimiva je poslikava kupole iz leta 1844, delo Matevža Langusa. Od dopolnitev, narejenih v 20. stoletju, so izjemna glavna vhodna vrata z upodobitvijo zgodovine Slovenije, ki jih je ob 1250-letnici krščanstva napravil kipar Tone Demšar, ter stranska vrata s portreti škofov, delo kiparja Mirsada Begića.

Opombe

Maše: vsak dan ob 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30.

VIR: VisitLjubljana